Barve so eden pomembnejših gradnikov oblikovanja prostora, tako na področju arhitekture kot notranje opreme. Barve imajo na človeka velik vpliv, k izboru popolnih barvnih odtenkov pa vodijo tako pravila likovne teorije kot osebno doživljanje vsakega posameznega uporabnika. Kako se lotiti izbire popolnega barve in katera pravila barvne teorije lahko zaobideno s kreativnim izborom katerega izmed 10.000 odtenkov barve JUPOL Gold?
Likovna teorija nam s pomočjo pravil barvnega kroga olajša načrtovanje kombiniranja barv, seveda pa si lahko z odličnim poznavanjem barvne teorije privoščimo tudi kršenje stereotipnih pravil. Pri oblikovanju prostora gre običajno za kombiniranje talnih oblog, pohištva, tekstilov ter dodatkov, vsi ti elementi pa se ponašajo vsak s svojim barvnim tonom. V primerjavi s pohištvom, ki so na trgu na voljo v omejenih barvnih različicah, daleč največ svobode pri izbiri popolne barvne nianse dopuščajo stene. Notranja stenska barva JUPOL Gold je namreč na voljo v več kot 10.000 barvnih odtenkih! Odtenki zajemajo celoten spekter barvnega kroga, variirajo tudi po kromatičnosti, niansiranje pa je mogoče po barvni karti JUB Favourite feelings, barvnih lestvicah RAL in NCS ter tudi z DIPI koncentrati. Barva sama ima matirano teksturo, je visoko pokrivna tudi pri intenzivnih odtenkih in dopušča celo čiščenje površine z univerzalnimi gospodinjskimi čistili.
Pestrost in količina barve
Izraz pestrosti oziroma kromatičnosti barve se nanaša na njeno nasičenost. Za pestre barve veljajo močno opazni toni medtem ko med neprestre barve štejemo belo, sivo in črno. Učinek, ki ga ustvari posamezen barvni ton ima tudi velikost barvne površine. Splošno pravilo pri oblikovanju prostora za večje površine narekuje izbiro svetlejših oziroma nepestrih barvnih tonov, drznejši temnejši ali bolj pestri barvni odtenki pa naj bi se pojavljali v obliki manjših poudarkov. To pravilo botruje dejstvu, da so za nepestre barve za oko manj naporne; hkrati pa svetlejše barve vizualno povečajo prostore.
To pravilo si lahko drznimo prekršiti s premišljeno uporabo svetlobe. Svetloba je namreč tisti dejavnik, ki pripomore k zaznavi tri dimenzionalnosti prostora in doživljanju barv. V prostoru z dobro naravno ali umetno osvetlitvijo si tako lahko privoščimo tudi izbiro bolj živahnih ali temnih barvnih tonov. V praksi je to mogoče opaziti na primeru pisanih fasad srednje Amerike in Mediterana, kjer pestri barvni odtenki zaradi močne sončne svetlobe ne delujejo preveč vsiljivo. Celo v manjšem prostoru z dobro naravno osvetlitvijo si lahko samozavestno privoščimo kombiniranje temnejših ali živih barvnih odtenkov saj prostor zaradi obilice svetlobe vseeno ne bo deloval utesnjeno.
Barvni kontrasti
Uporaba primernih barvnih kontrastov je zelo pomembna saj določene barve nikoli ne doživljamo kot ene same temveč se pojavlja ko kombinaciji z okoliškimi barvnimi toni. Uporaba barvnih kontrastov v notranjem oblikovanju zahteva veliko znanja in drznosti! Za najbolj osnovnega velja svetlo temen kontrast, ki se pojavi s kombiniranjem svetih in temnih barvnih odtenkov, lahko tudi istega barvnega tona. Svetlo temni kontrast je v svetu notranjega oblikovanja zelo priljubljen, saj je tovrstna barvna shema preprosta za razumevanje ter praktično garantira usklajeno podobo ambienta.
Kontrast barve k barvi govori o kombinaciji treh barv, ki se v kompozicijo nahajajo ena poleg druge in je najmočnejši med primarnimi barvami. Kontrast barve k barvi je običajno zelo vizualno vpadljiv in primeren za manjše barvne površine. Toplo hladni kontrast izhaja iz psihološkega doživljanja barv ter narekuje kombiniranje toplih rdeče oranžnih tonov s hladnimi modro zelenimi. Pri tem se je dobro zavedati, da človeško oko tople barve vidi bližje kot hladne barve. Na področju notranje opreme je najmanj priporočljiv komplementarni kontrast, ki se pojavi med barvami z nasprotnih strani barvnega kroga. Rumeno vijolična, rdeče zelena in oranžno modra barvna kombinacija so najbolj značilni primerki komplementarnega kontrasta, barve se v tem primeru dopolnjujejo in krepijo ter imajo na opazovalca močan učinek. Rezultat uporabe komplementarnih kontrastov je običajno preveč kričeč interier, temu pa se lahko izognemo tako, da za kombiniranje izberemo manj pestre variacije komplementarnih odtenkov. Zamolkli barvni toni zaradi umirjenosti dopuščajo komplementarno kombiniranje in ustvarijo prijeten in sproščujoč ambient.
Tekstura materiala in barvni stereotipi
Izraz metamerija barve označuje pojav, ko ima ista barva ob drugačni teksturi in svetlobnih pogojih lahko povsem drugačen učinek. Lastnosti teksture barvne površine zelo vplivajo na doživljanje barve. Določena barva na gladki in sijoči teksturi deluje svetlejše in hladnejše kot na hrapavi površini. Na grobih površinah se pojavljajo sence, ki ustvarijo temnejši in manj pester videz barve. Ker so barve posledica svetlobe ima lahko barvna temperatura in moč svetlobe na barve zelo velik učinek. Močna svetloba barve nevtralizira ter jim odvzame pestrost, barvna temperatura svetlobe pa izgled barv otopli ali ohladi. Pri izbiri barv je zato potrebno upoštevati tako material, na katerega bo barva nanešena kot svetlobo v prostoru.
Ker na naše doživljanje barv vplivajo tudi naša doživetja, spomini in vsesplošno družbeno mnenje so nekatere barve dobile specifične renomeje. Temnejše in hladne barve na primer stereotipno pritičejo moškemu spolu, svetlejši topli toni pa ženskemu; v zadnjem času pa se ta meja tanjša. Sodobni ambienti mojstrsko dokazujejo, da je vsaka barva primerna za vsakogar – v primernem odtenku in kombinaciji, seveda! Nežno rožnat pudrast barvni odtenek si lahko privoščimo tudi v bolj možatem prostoru, kjer ga uravnotežimo z temnejšimi sivimi toni in robustnejšimi teksturami stenske dekorativne tehnike DECOR Beton look.
No Comments